Ste že bili kdaj nesrečno zaljubljeni? Ste že kdaj opazovali kak slap? Ni velike razlike. Stojiš in nemo zreš v slap, čutiš kako diha, ga miže poslušaš, morda zakričiš, mahaš z rokami, lahko se tudi utopiš v tolmunu pod njim, vse zaman, neumna voda samo teče, teče, teče in izginja za vedno! Neizpovedljiva lepota, ki se ji nikoli ne izpoveš! Tako nekako je pred desetletji slapove opisal Igor Mezgec v svojem plezalnem vodniku .
A za nekaj tednov v letu se ta lepota ustavi, zamrzne in nam dovoli, da po njej celo plezamo. Strašansko nevarno, skoraj noro in naporno početje boste dejali in morda bi imeli pred nekaj desetletji celo popolnoma prav. A tako kot človeštvo napreduje v precej bolj pomembnih stvareh, napreduje tudi v manj pomembnih npr plezanju po ledenih vesinah in zamrznjenih slapovih.
Začetki plezanja po ledu segajo v začetek prejšnjega stoletja. Anglež Eckenstein je takrat izumil desetzobe dereze s katerimi so kasneje razvili tehniko plezanja spoštljivo strmega ledu. Izumljanje opreme je šlo naprej z modifikacijo nekdaj zelo dolgih in okornih cepinov ter lednih klinov. Slednje je iznašel Nemec Willo Welzenbach, ki je morda najpomembnejši med pionirji lednega plezanja. Opravil je vzpone, ki so še danes spoštljivi alpinistični podvigi. Morda malo tudi zaradi globalnega segrevanja, ki je stanjašalo ledno oblogo alpskih vrhov a vseeno.
Ker z golimi rokami v ledu ne bi opravili kaj dosti, so naša glavna pomagala ledna orodja, cepini in dereze. Razvoj te opreme in treniranosti alpinistov in s tem tudi gorskih vodnikov je danes pripeljal do tega, da tovrstno plezanje ni več dejavnost redkih izbrancev ali »norcev«. V zimskih mesecih, po dovolj dolgem obdobju mraza v Sloveniji zamrzne veliko število slapov, predvsem v mrzlih alpskih dolinah kot so Tamar, Krnica, Logarska dolina. Ob vikendih bodo vsi ti slapovi deležni masovnega obiska.
In kam boste šli na naslednje počitnice? Morda plezati po zamrznjenih slapovih? Res je, plezanje ledenih slapov si vse več ljudi, predvsem v tujini privošči kot aktivne zimske počitnice. Pred leti sem v italijanskem lednem paradižu, dolini Val di Cogne 14 dni plezal s klienti srednjih let. Med njimi tudi z začetnikom, 60 letnim angleškim psihiatrom, ki boleha za angino pectoris. V štirih dneh sva preplezala štiri 200 metrov visoke zaledenele slapove in se imela krasno. Hočem povedati, da ledno plezanje ni “baubau” in, da se ga lahko loti vsakdo. K celotnemu vtisu močno pripomore tudi idilična, mirna gorska dolina, daleč od ponorelega sveta in udobni hoteli z igrivo italijansko gostoljubnostjo in odlično hrano.
In kot zaključi Mezgec v svojem spisu. Kako veseli smo, da taki trenutki obstajajo, slapovi in njihova lepota vklenjeni v led! Še bolj so erotični kot poleti. Ko bi to le vedela Freud in Gradnik….!
Nudimo Vam:
- enodnevne učne vzpone v slovenskih ledenih slapovih ob katerih boste spoznali vse potrebno za plezanje v ledu. V bistvu gre za tečaj lednega plezanja, ki je lahko dolg kolikor daleč si želite iti v spoznavanje te alpinistične discipline.
- zahtevnejše vzpone v slovenskih ali tujih zaledenelih slapovih in lednih smereh. Ker so takšni vzponi zelo odvisni od razmer je najbolje, da se nam oglasite in skupaj bomo našli cilj in čas.
Cena za dan ledenga plezanje je odvisna od zahtevnosti ture. Cena za plezanje lažjega zaledenelega slapu (Sinji slap na Jezerskem ali Levi v Tamarju) je 450 €.
Če imate kakšno željo ali vprašanje na to temo, se nam brez skrbi oglasite. Za vse ture vam bomo podrobno svetovali glede potrebne opreme, morebitnega nakupa ali vam manjkajočo opremo brezplačno posodili.